Krakow I. - Auschwitz

Pred par tedni smo se odpravili na 3-dnevni izlet do Krakova. Odpotovali smo v režiji neverjetne turistične agencije Big travel! Jao... O agenciji bom probala napisati čim manj besed... Res.
Ker je bil izlet tridnevni, bom tudi post razdelila na tri dele. Najprej smo si šli pogledat vsem splošno znano koncentracijsko taborišče Auschwitz, ki je na poti do Krakova. Verjetno ste že vsi videli ogromno fotografij in slišali že veliko povedanega na to temo, ampak naj še jaz napišem nekaj skromnih stavkov, ki bodo izražali moj vidik izleta.
Bila sem presenečena. Poleg vsega kar sem vedela o taborišču (po zdajšnjem mnenju še premalo), sem še vedno bila pretresena, šokirana, presenečena in žalostna...
Taborišče je razdejeno v tri dele. Trenutno je urejeno kot "muzej", vendar ne v celoti, le Auschwitz I in del Auschwitz II - Birkenau. Največjega Auschwitz III nismo videli. Naj malo bolj pojasnim... Leta 1940 je bilo taborišče Auschwitz I že postavljeno in je služilo kot delovni zapor ujetnikov različnih narodnosti. Povečini so bili to Poljaki, Romi, politični in vojaški zaporniki. Stavbe so zgrajene iz opek, velike in mogočne. Z letom 1940 se je začel vsem znan genocid nad Židi. Kamp je postajal vse manjši in ujetniki so si na ukaz morali zgraditi še Auschwitz II-Birkenau. Izgradili so neskončno polje lesenih barak, obdanih s številnimi opazovalnimi stolpi in krepko dvojno visoko ograjo. Kasneje so do tabora pripeljali še tire, da je dovažanje vsakodnevnih žrtev postalo hitreje in bolj praktično. Vse skupaj je bilo res dobro organizirano. Takoj poleg železniških tirov sta bila postavljena dva velika krematorija, kjer so VEČINO potrnikov (ženske, otroci, starejši) kar takoj zastrupili "pod prho" in zažgali, najmočnejše ter najbolj primerne za delo, pa so registrirali v taborišče, kjer so povprečno preživeli od 1 do 4 mesece. Umirali so v glavnem zaradi podhranjenosti, utrujenosti, mraza (v tistih zimah so baje namerili tudi do - 30 stopinj! Imeli pa so tanke pižamice na sebi v lesenih barakah...) ali poskusa upiranja in pobega. Povprečno so delali 11h dnevno, jeli pa skoraj nič. Kasneje so začeli sprejemati še otroke, saj so jih uporabljali za razne eksperimente. Zaporniki in mrtvi so bili dnevno prešteti in vse je bilo evidentirano ter zapisano. Vladal je popoln red!
Z vsakim novim prihodom vlaka (enkrat ali večkrat na dan) so si Nemci naropali vso prtljago, obleke, denar, zlatanino, zlate zobe, očala, proteze, človeške lase, glavnike itd., kajti "potniki" so imeli vse dragocenosti s seboj, saj jim je bilo povedano, da bodo dobili službe, delo, boljše življenje itd. Pridobljene stvari so razkužili in poslali v rajh. Vse so uporabili! Vse je potekalo kot namazano... Dolgih 5 let.
Leta 1945 je ruska Rdeča armada korakala proti taborišču, ki so ga Nemci sami zažgali, da bi prikrili vse dokaze. Zaradi tega je tudi težko definirato koliko ljudi je bilo ubitih, saj so vse evidečne knjige zažgali, zaporniki pa so se vsakodnevno menjavali in umirali... Ocenjujejo, da od 1-5 milijonov ljudi je tam umrlo.

Ogled je vodila vodička, ki je v tem taboru izgubila strica in sama raziskuje zgodovino in potek teh mučnih petih let. Baje, da so vsi vodiči nekako povezani s taboriščem, kar je razumljivo, saj je izredno težko vsak dan znova govoriti o teh rečeh in voditi take oglede... Mislim, da bi moral iti vsak si to pogledati. Precej pretresljivo.

Znani napis: Arbeit macht frei - delo osvobaja

Wall of death
(tukaj so zapornike streljali)

Auschwitz II - usodno zadnje potovanje

WC za par tisoč ljudi