Ta Oranžna: Presenečenje in Dunaj

Spet se vračam en mesec nazaj, ko sem pridno skrivala svoj obisk v Slovenijo. Skrivala sem ga pa zato, ker je moj přitele (to je češko, kdor ne razume s konteksta, pa naj pogoogla) praznoval rojstni dan in ker se nisva videla res že veliko časa... Nisem si mislila, da bo tako težko skrivat svoj prihod toliko časa - saj sem ga načrtovala kar ene 3 tedne prej. Pripeljala sem se en dan prej v Slovenijo in se odpočila po dolgi vožnji (joooj... od 9-urnega sedenja prav rit boli!) ter se naslednjega dne odpravila ga čakat, preden je prišel iz službe. Presenečenje je uspelo in skorajda mi je padel na rit :). Rojstni dan uspel, žrtev preživela! :)

Tako večerjico mi je pripravil... Mmmm...

V Sloveniji sem ostala še nekaj dni in razveseljevala svoje najbližje doma in v bližnji okolici. Res je bilo neverjetno se vrniti domov po dveh mesecih. Počutiš se prav zaželjenega :).

Nazaj sem se vračala z Alenom in ostalimi Češko-Slovenskimi bejbami, ki so tudi v istem času osrečevale svoje najbližnje. In ker nismo "osrečili" dovolj ljudi, smo se na poti nazaj ustavili še na Dunaju in "osrečili" še Alenovo kamaradku (podobno kot prej :)). Res je bla dobra ideja, saj so ravnokar okrasili Dunaj in bilo je čarobno. Dve urici sprehajanja sta bili ravno pravšnji za punč, sprehod med znamenitosti ter lučkami, ogledovanje neverjetno nakičenih stojnic, švercanje na trolah in fotkanje. Za nazaj smo še vedno čutili potrebo po adrenalina (ker ga s švercanjem na trolah ni bilo dovolj) in smo se šli paparazze pocesnih prodajalk ljubezni. Jaooo! Še dobro, da smo bili z Alenovo formulo. Vse bi bilo super, če nas ne bi takoj za tem dohitel en črn avto z dvema postavnežema, ki sta se na vso silo hotela peljati vštric z nami in nas malo grdo gledala... Verjetno sta ugotovila, da smo reveži študentje s preveč časa in sta pritisnila na plin njune hitre črne polečivate škatljice. Ali pa smo mi gledali preveč filmov... :)
Kljub megli, lisicam na cesti, 100-tih obvozih in utrujenosti smo srečno prispeli nazaj v Brno.