Dež, Brno, festival znanosti in košarka!

Četrtek je bil bolj zaspan in dolgovezen. Poleg tega, da smo bili vsi malo povoženi, je pa še cel dan po malem deževalo. Eliška nas je peljalo v eno fajn restavracijo, kjer smo dobili tudi domačo mineštro… Mirjam pa je naročila neko trenutno specialiteto – gosko. Ko so jo prinesli, smo se vsi v en glas začeli smejati. Bila je skoraj cela (še dobro, da ni bilo več pirja) in je štrlela s krožnika kot s kakšnega filma ali risanke. Za prilogo pa je dobila kot nekakšne kruhke, ki so na nek način podobni štruklom brez polnila (torej le testo od štruklov). To naj bi bila njihova tipična priloga, ki smo jo v naslednjih dneh še srečevali in je tudi kar dobra (seveda je vse odvisno od omake v katero pomočiš te kruhke :) ). Vse ostalo pa je bilo tudi super. Nasploh moram reči, da tukaj v Brnu zelo dobro jemo! Če bo šlo tako naprej, bo potrebno radikalno prenoviti garderobo (k temu pripomore tudi vsakdanja piva ob kosilu)…

Eliška

Goska in Mirjam

V petek sem imela poleg sedaj že rednega tečaja češčine na sporedu še srečanje s prof. Trno ter Tour to Brno, ki je bil v sklopu Orientation weeka (dvourni voden ogled Brna). Seveda, pa smo si mi Brno že zdavnaj ogledali, ampak je bilo vseeno zanimivo.

Pa se vrnimo nazaj k prof. Trnu. Spet me je lepo sprejel, podpisal mi je vse potrebne papirje ter me peljal malo po fakulteti. Predstavil mi je nekaj osebja ter nekaj svojih projektov. Spoznala sem gospo RNDr. Jindriško Svobodovo, Ph.D. Kot po naključju so imeli v soboto festival znanosti, kjer se naj bi oddelek za fiziko Pedagoške fakultete tudi predstavljal. Povabila me je naj se ga udeležim, da mi bo predstavila moje ostale nove sodelavce (saj naj bi delala za svojo diplomo na določenih področjih skupaj še z nekaterimi raziskovalci).

Po češčini smo čakali na ogled mesta. Bili smo vsi zmatrani od celega dneva in sonce je počasi že zahajalo (ni bila ravno svetloba za fotografiranje), zato bom objavila le nekaj fotografij (ostale pridejo naknadno po kakšnem lepem prostem dnevu :) ). Stavbe v Brnu so neverjetne. Res je, da ima vsako mesto nekaj lepih stavb in si po nekaj ogledov različnih mest misliš, da so vse enake. Vendar tukaj je nekaj posebnega. Prav vsaka stavba je drugačna in kar nikoli jih ni konca. Na splošno je center mesta res lepo urejen in predvsem ulice niso nabasane ali stisnjene. Tudi v same jedru mesta so ulice ŠIROKE in pregledne. Nasploh sem zelo navdušena nad samim mestom. Na ogledu mi je bila najbolj zanimiva zgodba (nismo jih slišali veliko) o cerkvi na Jakubske namesti (Jakobov trg). Arhitektu/graditelju/umetniku cerkve naj bi obljubili gradnjo še ene, vendar so kasneje to preklicali. V maščevanje je postavil majhen kipec para, ki spolno občuje, ravno v smer proti cerkvi, ki jo naj bi gradil.

Čakajoč na ogled (foto: Mirjam)

Poziranje...

Masarykova Univerza

Ko kipi pokažejo, da jim nekaj ni všeč

Ena izmed mnogih stavb

Omenjena cerkev

Parček, ki je bil drugače res visoko in je res majhen...

Erasmus ekipa

Zvečer je bila na sporedu seveda tekma s Hrvati. Ugotovili smo, da je že ves teden z nami še ena Slovenka, ki je ne poznamo – Anja. Tokrat se nam je pridružila pri gledanju tekme. Poleg tega je iz Slovenije ravnokar prispela še ena Slovenka – Ema. Torej nas je bilo kar veliko na tekmi (Hrvati baje stanujejo v drugem bloku – hvala bogu, ker nas bi žive pojedli! :)).

Seveda je bilo po zmagi vzdušje ravno pravšnje za žur. Celo Španci so v našem »žurbunkarju« kričali »Slovenija, Slovenija!!«. Veliko študentov je šlo ven, vendar sem se jaz raje odločila za pameten spanec, saj sem se naslednji dan dogovorila s prof. Svobodovo, da bom prišla v Namesti Svobody (Trg svobode – glavni trg) okrog 10h zjutraj.

Kljub temu, da so ga prejšnji dan žurali, sta šle v soboto Mirjam in Sanja z mano. Na Trgu svobode se že navsezgodaj veliko dogajalo. Kljub temu, da smo bili tam okrog 2h, nisem našla prof. Svobodove. Smo pa videli veliko zanimivih eksperimentov in predstavitev. Šli smo si tudi ogledati podzemlje glavnega trga (pridružila sta se nam še Andraž in Ema).

Ena od zanimivih znanstvenih predstavitev (podobno kot dogodivščine v Hiši eksperimentov v LJ)

V to cev navzdol smo se skobacali...

Delavci... Mirjam, Andraž, Sanja in Ema

Sledilo je kosilo (tajsko ali nekaj drugega, vsekakor azijsko) in noro iskanje kakšnih čevljev (saj imam s seboj le ene, ki niso ravno za deževne dneve). Zvečer je bila na sporedu seveda tekma (o skorajšnji zmagi ne bom niti govorila) in zgodnji spanec, saj je bil za nedeljo planiran izlet… zanimivo je bilo, da je bilo v domovih v soboto zvečer precej mirno, saj se je večina Špancev odpeljala na Poljsko. Nazaj so prišli v ponedeljek – vsi totalno zdelani, ampak veseli :).