Papirologija in prvi vtisi

Ti Čehi imajo "Erasmus zadeve" zelo zelo dobro poštimane. Informacij teče v slapovih in vsi so pripravljeni vskočiti v pomoč. Zadeve so splanirane in tečejo kot namazane. Brno je približno tako veliko kot Ljubljana, le da ima nekaj več prebivalcev. Ena tretjina teh prebivalcev pa je študentov. Od teh študentov je okrog 300 Erasmusovih ali drugih organizacij - torej s celega sveta. Zanimivo je to, da so nas vse spravili v en "international" študentski blok.
Cel teden so nam že vnaprej splanirali. Ta prvi plan je bila "tavelika registracija", ki se je zgodila v ponedeljek zjutraj. Dobili smo vrečko polno informacij, ki so nam jih tudi odpredavali. Zrihtali so nam vse kar potrebujemo (klubske izkaznice, češke SIM kartice, mesečne vozovnice, odpiranje češkega bančnega računa, izlete...), kar v isti stavbi. Zakon! Tako smo bili z osnovno papirologijo fertik že kmalu po kosilu.
V brnu nimajo študentskih bonov, zato smo šli jest kar v najbližnjo restavracijo. Na prvi pogled me je malo skrbelo kako bom s hrano tukaj, vendar sem kasneje ugotovila, da če greš na kosilo med 11h-14h dobiš redni meni že za 2,5€-4,5€ v katerokoli restavraciji. Idealna rešitev! Sedaj grem res lahko jest po vseh restavracijah v Brnu :). Kot se tukaj spodobi, si moraš pri kosilu privoščiti še PIVO (in teh je res sto vrst!).

Papica

Redna spremljevalka

moja skoraj soseda Sanja


Miha


Mirjam, ki vedno prva poskrbi za vse obveznosti (še posebej če se to tiče mobitela :) ) - še dobro da jo imamo!

Ker smo vsi ugotovili, da nimamo kej preveč potrebščin v sobah, smo se odpravili v Ikeo. Bila je sicer izven mesta, ampak ti Čehi imajo javne prevoze tako urejene, da to ni niti najmanjši problem. V mestu (in nekoliko izven njega) vozijo tramvaji in avtobusi na elektriko (trolejbusi??:)). Spet je vse organizirano tako kot je treba. Tramvaji prihajajo na postaje na minuto natančno in to na par minut pogosto. Vozijo skoraj po vseh cestah v širšem centru mesta. Avtomobilov v centru skoraj ni (najdeš kar po par prostih parkirnih mest v samem centru). Ljudje se kar kjerkoli sprehajajo čez ceste, ker je avtomobilov malo. Tako da smo iz ene strani mesta na drugo stran in še malo čez, potrebovali dobrih 20min (v Ljubljani kaj takega ni mogoče!). Odkar sem tukaj nisem še doživela, da bi na tramvaj čakala več kot 3min. Noro! Poleg tega je s takim režimom prometa manj onesnaževanja (če prištejemo, da večina prometa vozi na elektriko). Zgodi se celo, da na nekaterih predelih mesta naletiš na travnato cesto.

Takih prizorov je več...

V Ikei sem nakupila poln Mihov ruzak (za v hribe) posode, kozmetike, hrane, potrebščin... In še nisem imela vsega. Dobra plat je, da sem za dobrih 35€ kupila ponev, 2 steklena kozarca, stekleno skledo, 3 krožnike, posodo za kosmiče, 2 kozici s pokorvom, manjšo kozičko, pribor, nož, večjo skodelico, krpe za posodo ter dilo za rezat. Ikea rulz! Seveda izgleda to v čeških kronah precej dražje, vendar ko izračunaš v evre, ni tako hudo (1€ = 25 CZK).

Češke krone

Ko sem prispela domov, pa me je v sobi čakalo presenečenje - cimra! Dobila sem cimro Mary iz Grčije. Mary je prijetno živahno majhno dekle, ki študira Socialno delo. Po dolgem klepetu s cimro in pospravljanju "nakupovalnega ruzaka" sem spet padla v posteljo kot ubita (te postelje so SUPER! Ful so trde in se tako lepo spi...mmm :)). Dan je šel mimo kot bi ga pihnil.